Monarhija

Današnje države z monarhistično ureditvijo
  Ustavne monarhije
  Kraljestva Commonwealtha - suverene države, ki si delijo osebo monarha
  Pol-ustavne monarhije
  Absolutne monarhije
  Nedržavne monarhije (delni seznam)

Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju). Ta oblast pripada monarhu v celoti (absolutna monarhija) ali si jo deli s parlamentom (ustavna monarhija).

Zgodovinsko je kraljevina ena bolj stabilnih ureditev in zgodnjih ureditev države, saj predvideva prenos vladarja po dedni liniji. Upravljanje države je tako predvidljivo, vladar vzgaja svojega naslednika in mu nakloni različna orodja za usposabljanje in osvajanje samostojnega pogleda na svet. Zgodovinsko so možne monarhije, kjer se posvoji ali izvoli monarha.

Kraljevina se je kasneje razvila iz jasno določenih meja kraljestva in bolj dorečenih odnosov do veljakov države, uradništva, vojaštva in kmetijstva. Kralj je tako imel svoj dvor, svoje spremstvo, stražo. Dvor je bil obenem kraljevo okrilje in hkrati način komuniciranja do vladarja in njegove rodbine.

Z uvedbo predstavniškim domov, parlamenta in mestnih grofij ali celo samostojnih mestnih središč so monarhije na dvoru potrebovale samostojne predstavnike. Parlamentarne monarhije so omogočile prve samostojne ureditve, kjer se kralj ni več vpletal v neke zakonodajne dejavnosti, celo davke. Mnoge države so ohranile skorajda popolno samostojnost, a zaprisegle simbolno zvestobo monarhu.


Mnoge protokolarne posebnosti so značilne za monarhijo določene države. Pomnjenje teh protokolov je lahko celo ustavna kategorija. Za razliko od republikanske ustave, kjer je večina vsebine zapisana v odločbah ali celo predpisana kot poslovnik, je ustava monarhije večinoma zavezana protokolu ali celo le zgodovinskemu spominu, kjer je protokolarna rešitev pomnik zgodovinskih napak, svarilo za vse udeležence. Država, ki je poznala absolutistično monarhijo, in je prešla na ustavno monarhijo, lahko preide na pol-ustavno ureditev velikokrat že na ravni kršitve več desetletij, stoletij, dolgega protokola. Kralj je predstavnik države, a ima lahko tudi druge funkcije izvršnega dela oblasti. Le redkokdaj ima pravico imenovati funkcionarje ali pisati zakone ali odstavljati sodnike, a lahko postane pomemben koordinator državne politike.


© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search