Montmartre

Montmartre

Lega Montmartra v Parizu

Montmartre (v slovenščini [monmártər];^[1] francoska izgovorjava: ​[mɔ̃maʁtʁ]) je grič, visok 130 m, v 18. okrožju na severu Pariza, na desnem bregu Sene. Po njem je poimenovana okoliška četrt. Znan je predvsem po umetniški zgodovini, po baziliki Srca Jezusovega (Sacré-Cœur) z belimi kupolami na njegovem vrhu in kot četrt nočnih klubov.

Druga cerkev na hribu, cerkev Saint Pierre de Montmartre, zgrajena leta 1147, je bila cerkev prestižnega samostana Montmartre. 15. avgusta 1534 so se sveti Ignacij Lojolski, sveti Frančišek Ksaverij in pet drugih spremljevalcev zaobljubili v mučeniški smrti sv. Dioniziju, 11 Rue Yvonne Le Tac, kar je bil prvi korak pri nastanku jezuitov.^[2]

Proti koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja, v času Belle Époque, so številni umetniki živeli, delali ali imeli ateljeje na Montmartru ali okolici, med njimi Amedeo Modigliani, Claude Monet, Auguste Renoir, Edgar Degas, Henri de Toulouse-Lautrec, Suzanne Valadon, Piet Mondrian, Pablo Picasso, Camille Pissarro in Vincent van Gogh. Montmartre je tudi prizorišče številnih filmskih uspešnic.

Območje pokriva podzemna železnica s postajami linije 2 pri Barbès–Rochechouart, Anvers, Pigalle in Blanche, postajami linije 4 pri Château Rouge in Barbès–Rochechouart ter postajami linije 12 pri Pigalle, Abbesses, Lamarck–Caulaincourt in Jules Joffrin. Na Montmartre se lahko peljete tudi z vzpenjačo. Zgodovinska četrt, ki jo je leta 1995 ustanovilo mesto Pariz, meji na Rue Caulaincourt in Rue Custine na severu, Rue de Clignancourt na vzhodu ter Boulevard de Clichy in Boulevard de Rochechouart na jugu; obsega 60 ha.^[3]

1. ↑ »Montmartre – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 7. maja 2023.
2. ↑ »Montmartre, Paris' last village. Facts«. Paris Digest. 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
3. ↑ Dictionnaire historique de Paris, p. 476