Morje

Morje
Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni
Norveški fjord na poti proti Aaltu

Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine. Beseda morje pomeni tudi manjši del s kopnim omejenega oceana. Izraz se pogosto uporablja tudi za velika, običajno slana jezera, npr. Kaspijsko jezero, ki mu včasih rečejo tudi »Kaspijsko morje« ali Mrtvo morje, ki je tudi jezero na kopnem.

Svetovno morje delimo na tri velike oceane, na Tihega ali Pacifiškega, Atlantskega in Indijskega, ki zavzemajo Tihi 50%, Atlantski 26% in Indijski 21% površine, ter dva manjša - Severno ledenega ali Arktičnega ter Južnega ali Antarktičnega, ki zavzemata Arktični 4% in Antarktični 6% površine.

Manjši deli morja, ki se zajedajo v kontinente, so zalivi in prelivi. So različnih oblik in velikosti (fjordi, estuariji, lagune, lijaki). Estuariji so deli plitvega obalnega morja, kjer se zaradi prisotnosti površinske vode (navadno izlivov rek) morska voda meša s sladko vodo s kopnega - somornica. To so območja pomembnih ekosistemov. Morski prelivi so naravne zožitve med dvema obalama (Bospor, Gibraltar) ali umetno narejeni prekopi (Panamski, Sueški).

Glede na lego (na robu kopnega ali med dvema celinama), globino in tip obale ločimo:

Morje pomembno vpliva na podnebje in ima pomembno vlogo v vodnem krogu, kroženju vodika in dušika v zemeljski atmosferi. Predstavlja 96,5% svetovnih vodnih virov. Morska voda ni neposredno primerna za človekovo rabo (pitna in namakalna voda) zaradi visoke vsebnosti soli okoli 3,5% . Natrijev klorid je najpomembnejša snov, raztopljena v morski vodi, vsebuje pa tudi soli magnezija, kalcija, kalija in veliko drugih elementov v zelo majhnih količinah. Slanost morja se razlikuje glede na globino, nižja je na površini in ob ustju rek, višja pa v globljih plasteh, pri tem pa se relativna slanost morske vode na zemeljski površini le malo razlikuje. Pomembne spremembe v kemijski sestavi morske vode pa se dogajajo zaradi sprememb vrednosti pH - zakisljevanje morja. Vetrovi, ki pihajo nad površino morja, povzročajo valove, ki se razlivajo, ko dosežejo plitvo vodo oziroma kopno. Vetrovi vplivajo tudi na nastanek počasnega, vendar stalnega gibanja površinskih slojev morske vode. Smer gibanja površinskega toka je odvisna od oblike kopnega in sile zemeljskega kroženja - Coriolisov efekt. Gibalo kroženja globljih plasti oceanov je razlika v temperaturi morske vode ob zemeljskih polih in ekvatorju. Morski habitati in ekosistemi v osončenih plasteh in v velikih globinah (abisalna cona) morja, kakor tudi v mrzlih arktičnih predelih in na koralnih grebenih tropskih morij zagotavljajo življenje in obstoj zelo raznovrstnih organizmov od virusov, bakterij, alg, rastlin, gljiv do živali. Razvoj večine danes prevladujočih skupin organizmov se je verjetno pričel v morju. Morje zagotavlja človeku velike količine hrane: rib, školjk, morskih rastlin, pridobljenih iz naravnega okolja ali umetno gojenih. Morja so tudi pomembne transportne poti, nahajališča rudnin, vir energije, pomembno vlogo imajo za vojaške namene, so pa tudi okolje za turistične aktivnosti (kopanje, potapljanje, surfanje, jadranje). Morje ima pomembno mesto tudi v zgodovini in kulturi. Je predmet mitoloških (Scila in Karibda) in zgodnjih literarnih del (Homerjev Odisej), mnogih slikarskih del, filmskih in gledaliških del ter klasične in sodobne glasbe. Pravico plovbe in druge rabe morij in morskih dobrin ter s tem povezanih mednarodnih dogovorov in pravil ravnanja obravnavajo mednarodne konvencije in mednarodne pogodbe, ki so pomemben del mednarodnega prava [1].

  1. Pravo morja (angl)- Konvencija UNCLOS

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search