Namibija

Republika Namibija Republic of Namibia
Zastava Grb
Geslo: Unity, Liberty, Justice  (angleško) Enotnost, svoboda, pravica
Himna: Namibija, dežela pogumnih[1]
Glavno mesto	Windhoek 22°33′S, 17°15′E
Uradni jeziki	angleščina1
Priznani regionalni jeziki	afrikanščina, nemščina
Demonim(i)	Namibijec, Namibijka
Vlada	republika
• predsednik	Nangolo Mbumba
• podpredsednik	Netumbo Nandi-Ndaitwah
• predsednica vlade	Saara Kuugongelwa
Neodvisnost  od Republike Južne Afrike
• datum	21. marec 1990
Površina
• skupaj	825.615 km2 (34.)
• voda (%)	zanemarljivo
Prebivalstvo
• popis 2011	2.113.077[2]
BDP (ocena 2014)
• skupaj (PKM)	18.800 milijard USD [3]
• na preb. (PKM)	8577 USD
HDI (2014)	0,628 [4]
Valuta	namibijski dolar (NAD)
Časovni pas	UTC +1 (WAT)
• poletni	UTC +2 (WAST)
Klicna koda	264
Internetna domena	.na
1 Do neodvisnosti leta 1990 sta bila uradna jezika nemščina in afrikanščina. Večina prebivalstva govori afrikanščino kot drugi jezik, prvi jezik polovice prebivalstva pa je ošivambščina. 32 % evropske skupnosti govori nemško, angleško pa le 7 %.[5] Ocene za državo upoštevajo vpliv povečane umrljivosti zaradi aidsa. To lahko pomeni nižjo pričakovano življenjsko dobo, večjo umrljivost dojenčkov, manjšo številčnost in hitrost rasti prebivalstva ter nepričakovane spremembe v starostni in spolni sestavi prebivalstva.

Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana. Na severu meji na Angolo in Zambijo, na vzhodu na Bocvano in na jugu na Republiko Južno Afriko. Neodvisna je postala leta 1990, glavno mesto je Windhoek (nemško Windhuk). Namibija ima 2,1 milijona prebivalcev in je zaradi velike puščave Namib ena najredkeje poseljenih držav na svetu.

Sušna ozemlja današnje Namibije so že zelo zgodaj naselila ljudstva Sani, Damari in Nami, od približno 14. stoletja pa so se s severa priseljevali Bantujci. Večina ozemlja je leta 1884 postala protektorat Nemškega cesarstva in ostala nemška kolonija do konca prve svetovne vojne oziroma leta 1920, ko ga je Društvo narodov dodelilo Združenemu kraljestvu oz. Južnoafriški uniji, ki je uvedla svoje zakone in leta 1948 politiko apartheida. Zaliv kitov in Pingvinski otoki so bili priključeni Kapski koloniji pod britansko krono leta 1878 in vključeni v Južnoafriško unijo ob njeni ustanovitvi leta 1910. V drugi polovici 20. stoletja so zaradi vrste vstaj in zahtev po političnem predstavništvu Združeni narodi prevzeli neposredno skrbništvo nad ozemljem. Leta 1973 je bila kot uradna predstavnica namibijskih ljudi priznana Organizacija ljudstev jugozahodne Afrike (South West Africa People's Organisation, SWAPO). Namibija je ostala pod južnoafriško upravo kot del jugozahodne Afrike. Po notranjem nasilju je Južna Afrika leta 1985 v Namibiji uvedla začasno upravo. Namibija je postala neodvisna leta 1990, razen Zaliva kitov in Pingvinskih otokov, ki so ostali pod južnoafriškim nadzorom do leta 1994.

Namibija ima večstrankarsko parlamentarno demokracijo. Poljedelstvo, ekstenzivna živinoreja, turizem in rudarska industrija s pridobivanjem draguljarskih diamantov, urana, zlata, srebra ter drugih kovin so osnova namibijskega gospodarstva. Zdaj je politično, gospodarsko in socialno trdna država, članica Združenih narodov (ZN), Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC), Afriške unije (AU) ter Skupnosti narodov.

1. ↑ Chris McIntyre (2007). Namibia travel guide (country guide) (v angleščini) (3 izd.). Bradt Travel Guides. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 25. julija 2007.
2. ↑ »GeoHive – Namibia population«. GeoHive. Pridobljeno 12. decembra 2013.
3. ↑ »Namibia«. International Monetary Fund. Pridobljeno 17. aprila 2013.
4. ↑ »2015 Human Development Report« (PDF). United Nations Development Programme. 2015. Pridobljeno 15. decembra 2015.
5. ↑ Namibia Arhivirano 2020-04-23 na Wayback Machine. (angleško)CIA World Fact Book.