Nasilje

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Categoría:Páginas que usan imágenes múltiples con imágenes escaladas manualmente Nasilje je vrsta interakcije med posamezniki ali skupinami, prisotnimi v živalskem kraljestvu, s katerimi žival ali skupina živali namerno povzroča škodo ali vsiljuje situacijo drugi ali drugim živalim.^{[1] [2] [3]}

V državno organiziranih človeških družbah je za nasilje značilna intervencija države kot monopolne institucije nasilja in se kaže kot modalnost niza zelo raznolikih družbenih konfliktov, ^{[4] [5]} različnih predznakov, kot je vojna ., genocid, kriminal, državni terorizem, terorizem, legitimna obramba, nasilje na podlagi spola, nasilje znotraj družine, zloraba otrok, odpor proti zatiranju, suženjstvo, zapori, dvoboji in boji, nekateri športi in borilne veščine, okrutnost do živali itd. ^{[6] [7] [8]} Vendar nekatere človeške družbe in skupnosti zunaj nacionalne države, kot so domorodna ljudstva ali ki jih urejajo figura rabe in običaji, prav tako trpijo nasilje države ali držav na podobne ali posebne načine, tudi če te družbe oz. ljudje se ne dojemajo kot del naroda.

S perspektive človeškega zdravja Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje, kot sledi:

Namerna uporaba fizične sile, grožnje zoper samega sebe, drugega posameznika, skupino ali skupnost, kar ima za posledico ali je zelo verjetno, da ima za posledico telesne poškodbe, psihično škodo, težave v razvoju ali smrt.

— Svetovna zdravstvena organizacija^[9]

Povzroča se lahko z dejanji in besedo, pa tudi z molkom in neukrepanjem, etika, morala in pravo pa ga vrednotijo negativno, tudi v primerih, ko se lahko šteje za legitimno. Nasilje je lahko napadalno ali obrambno (uporabljata se tudi pojma proaktivnega in reaktivnega nasilja), pri čemer slednje omogoča etično upravičevanje načina z razlogi, kot sta legitimna obramba in pravica do upora zatiranju.^{[10] [11]}

1. ↑ »Red in Toooth and Claw: Violence in NonHuman Animals«. The Oxford Handbook of Evolutionary Perspectives on Violence, Homicide, and War. Oxford University Press. 2012. str. 5–9. ISBN 978-0-19-973840-3.
2. ↑ Demonic Males: Apes and the Origins of Human Violence. Houghton Mifflin. 1997. ISBN 978-0395877432.
3. ↑ Varios autores (2014). »Lethal aggression in Pan is better explained by adaptive strategies than human impacts«. Nature. 513 (7518).
4. ↑ Conflicto social y violencia. Notas para una discusión. Lima: Institut Français D’études Andines. ISBN 9782821844940.
5. ↑ Tweedy Flanigan, Edmund. »Self-Defense and Violent Protest« (PDF). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)^{[mrtva povezava]}
6. ↑ Smith, M. D. (1983). Violence and sport. Toronto: Butterworths.
7. ↑ Amalio Blanco, «Los cimientos de la violencia», Mente y cerebro, 49, 2001, pp. 9-15 (10).
8. ↑ Galtung, Johan (1995) Investigaciones teóricas. Sociedad y cultura contemporáneas. Madrid: Tecnos.
9. ↑ Predloga:Cita web
10. ↑ »Justification for violence«. Encyclopedia of Violence, Peace, and Conflict. Zv. II. F-Pe. Academic Press. str. 269–282.
11. ↑ Benjamin, Walter (1998). Iluminaciones IV. Para una crítica de la violencia y otros ensayos. Madrid: Taurus.