Navidezna lega Sonca

Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju. Ker Zemlja kroži okrog Sonca, se Sonce glede na nepremičnice med letom dnevno navidezno giblje po nebesni sferi vzdolž ravninske poti, ki se imenuje ekliptika. Zemljino vrtenje okrog svoje osi povzroča, da se nepremičnice gibajo po nebu na način, ki je odvisen od opazovalčeve zemljepisne širine. Čas v katerem dana nepremičnica prečka opazovalčev poldnevnik, je odvisen od zemljepisne dolžine. Za določitev navidezne lege Sonca danega opazovalca v danem času so potrebni trije koraki:^[1][2]

• izračun lege Sonca v ekliptičnem koordinatnem sistemu (${\displaystyle \lambda _{\odot },\beta _{\odot },R_{\odot }\!\,}$),
• pretvorba v ekvatorski koordinatni sistem (${\displaystyle \alpha _{\odot },\delta _{\odot },R_{\odot }\!\,}$) in
• pretvorba v horizontni koordinatni sistem za krajevni čas in lego opazovalca (${\displaystyle X_{\odot },Y_{\odot },Z_{\odot }\!\,}$).

Ta izračun je uporaben v astronomiji, navigaciji, geodetskem merjenju, meteorologiji, klimatologiji, sončni energiji in pri načrtovanju sončnih ur.

1. ↑ Meeus (1991), §12.
2. ↑ Jenkins (2013).