Nikaragva

Republika Nikaragva República de Nicaragua
Zastava Grb
Geslo: En Dios Confiamos   (špansko) »Zaupamo v Boga«[1]
Himna: "Salve a ti, Nicaragua"  (špansko) »Nikaragva, bodi pozdravljena«
Glavno mesto	Managua 12°9′N, 86°16′W
Največje mesto	glavno mesto
Uradni jeziki	španščina
Priznani regionalni jeziki	angleščina, miskito, rama, sumo, miskito obalnih Kreolcev, garifuna, kreolščina otoka Rama
Etnične skupine	69 % mestici, 17 % belci 5 % ameriški staroselci 9 % črnci[2]
Demonim(i)	Nikaragovec
Vlada	Unitaristična predsedniška ustavna republika
• Predsednik	Daniel Ortega (FSLN)
• Podpredsednica	Rosario Murillo
Zakonodajalec	Narodni zbor
Neodvisnost  od Španije, Mehike in Zvezne republike Srednje Amerike
• Razglašena	15. september 1821
• Uradna	25. julij 1850
• od Prvega mehiškega imperija	1. julij 1823
• od Zvezne republike Srednje Amerike	31. maj 1838
• Revolucija	19. julij 1979
• Sedanja ustava	9. januar 1987
Površina
• skupaj	130.375 km2 (96.)
• voda (%)	7,14
Prebivalstvo
• ocena 2023	6.359.689 (110.)
• popis 2005	5.666.301
• gostota	42 p./km2 (133.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	17.353
• skupaj (PKM)	51,022 milijarde USD[3] (115.)
• na preb. (nominal.)	2599 USD
• na preb. (PKM)	7642 USD (129)
Gini (2014)	46,2 visok
HDI (2021)	0,667[4]  · 126.
Valuta	Córdoba (NIO)
Časovni pas	UTC −6 (CST)
Stran vožnje	desni
Klicna koda	505
Internetna domena	.ni
Govore se tudi angleščina in jeziki domačinov Velik del podatkov je pridobljen iz publikacije CIA World Fact Book

Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (špansko República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu. Managua je glavno in največje mesto države. Od leta 2015 je bilo ocenjeno, da je tretje največje mesto v Srednji Ameriki. Šestmilijonsko več etnično prebivalstvo Nikaragve vključuje prebivalce mesticev, domorodcev, evropske in afriške dediščine. Glavni jezik je španščina. Staroselska plemena na Moskitski obali govorijo svoje jezike in angleščino.

Regijo, ki je bila prvotno naseljena z različnimi avtohtonimi kulturami že od antičnih časov, je v 16. stoletju osvojil Španski imperij. Nikaragva se je od Španije osamosvojila leta 1821. Moskitska obala je sledila drugačni zgodovinski poti, saj so jo v 17. stoletju kolonizirali Angleži in kasneje prišla pod britansko oblast. Leta 1860 je postala avtonomno ozemlje Nikaragve, njen najsevernejši del pa je bil leta 1960 prenesen na Honduras. Od svoje neodvisnosti je Nikaragva prestala obdobja političnih nemirov, diktature, okupacije in fiskalne krize, vključno z nikaragovsko revolucijo v 60. in 70. letih 20. stoletja ter Kontra revolucijo iz 1970-ih.

Mešanica kulturnih tradicij je ustvarila veliko raznolikost v folklori, kulinariki, glasbi in literaturi, zlasti slednji, glede na literarne prispevke nikaragovskih pesnikov in pisateljev, kot je Rubén Darío. Znana kot »dežela jezer in vulkanov«^[5][6] je Nikaragva tudi dom biosfernega rezervata Bosawás, drugega največjega deževnega gozda v Ameriki.^[7] Zaradi biotske raznovrstnosti, toplega tropskega podnebja in aktivnih vulkanov je Nikaragva vse bolj priljubljena turistična destinacija.^[8][9] Nikaragva je soustanovila Združene narode in je tudi članica Gibanja neuvrščenih, Organizacije ameriških držav, Bolivarske zveze za narode naše Amerike (Alba) in Skupnosti Latinske Amerike in karibskih držav.

1. ↑ As shown on the Córdoba (bank notes and coins); see for example Banco Central de Nicaragua Arhivirano 2012-05-06 na Wayback Machine.
2. ↑ »Nicaragua Demographics Profile 2011«. Nicaragua. Index Mundi. 2011. Pridobljeno 16. julija 2011.
3. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Nicaragua)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
5. ↑ Brierley, Jan (15. oktober 2017). »Sense of wonder: Discover the turbulent past of Central America«. Daily Express (v angleščini). Pridobljeno 27. oktobra 2017.
6. ↑ Wallace, Will; Wallace, Camilla (10. april 2010). »Traveller's Guide: Nicaragua«. The Independent. Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2022. Pridobljeno 27. oktobra 2017.
7. ↑ Peter (16. februar 2019). »12 largest rainforests in the world and where to find them«. Atlas & Boots (v britanski angleščini). Pridobljeno 3. junija 2021.
8. ↑ Dicum, G (17. december 2006). »The Rediscovery of Nicaragua«. Travel Section. New York: TraveThe New York Times. Pridobljeno 26. junija 2010.
9. ↑ Davis, LS (22. april 2009). »Nicaragua: The next Costa Rica?«. Mother Nature Network. MNN Holdings, LLC. Pridobljeno 26. junija 2010.