Ortomolekularna terapija

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Ortomolekularna terapija je metoda preventive in zdravljenja bolezni, pri kateri spreminjamo koncentracijo snovi, ki so naravno prisotne v človeškem telesu. Zagovarja to, da je veliko bolezni povezanih z biokemičnim neravnovesjem v telesu, kar je povezano z genetskimi predispozicijami in da to lahko pozdravimo z vnosom optimalne količine snovi, ki je naravna organizmu. Glede na to, da zdravilni učinki niso znanstveno dokazani, metodo uvrščamo v zdravilstvo.

Pri megavitaminski terapiji se uporabljajo od 20-600-kratne količine RDA (recommended dietary allowances) vitaminov. Izraz Ortomolekularna terapija je prvič uporabil leta 1968, Linus Pauling v članku v reviji Science.

Optimalna količina vnosa vitamina je odvisna od genetske predispozicije in od zdravstvenega stanja posameznika. Ugotovili so, da koncentracija vitamina v telesu doseže plato. Optimalne količine za vitamin C so od 100-200 krat RDA, za vitamin B in E do 25 krat RDA in za vitamin A do 10 krat RDA.