Osmansko cesarstvo

Vzvišena osmanska država دولت عالیه عثمانیه Devlet-i Âliye-yi Osmâniyye عپمانلى دولتى Osmanlı Devleti
1299–1922
Zastava Grb
'Geslo: 'دولت ابد مدت Devlet-i Ebed-müddet ("večna država")
Himna: Osmanlı Devleti Marşları
Širjenje Osmanskega cesarstva (1299-1683)
Status	cesarstvo
Glavno mesto	Söğüt (1299–1326) Bursa (1326–65) Edirne (1365–1453) Konstantinopel (Istanbul, 1453–1922) 41°00′N, 29°00′E
Skupni jeziki	osmanska turščina
Vlada	monarhija
sultan
• 1281–1326	Osman I.
• 1918–22	Mehmed VI.
veliki vezir
• 1320–31	Alaedin Paša
• 1920–1922	Ahmed Tevfik Paša
Zgodovina
• ustanovitev	1299
• medvladje	1402–1413
• prva ustava	1886-1888
• druga ustava	1908-1918
• razpad	17. november 1922
Površina
1680	12 000 000 km2
Prebivalstvo
• 1856	35 350 000
• 1906	20 884 000
• 1914	18 520 000
• 1919	14 629 000
Valuta	akçe [akče], kuruş [kuruš], lira, sultani
Predhodnice Naslednice Seldžuški sultanat Rum Bizantinsko cesarstvo Mameluški sultanat (Kairo) Abasidi Turčija
Grafični časovni pregled je na razpolago na: Časovnica Osmanskega cesarstva

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmanskoturško دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye^[1] - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti^[2] - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27. julija 1299^[3] do 29. oktobra 1923 (624 let).

Cesarstvo je ustanovil Osman I. iz turškega plemena Oguzov v vzhodni Anatoliji, po katerem je vladajoča dinastija Osmanov dobila ime. Bilo je eno največjih cesarstev, ki je na višku svoje moči v 16. in 17. stoletju obsegalo ozemlje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike.^[4] Imelo je 29 provinc in številne vazalne države. Nekatere države je cesarstvo absorbiralo, druge pa so imele različne oblike neodvisnosti. Zaradi fevdne prisege zvestobe osmanskemu sultanu in kalifu ali okupacije je občasno vladalo tudi oddaljenim čezmorskim ozemljem. S prisego zvestobe na primer je leta 1656 je dobilo sultanat Ačeh na severu Sumatre, z začasno okupacijo leta 1585 pa otok Lanzarote v Atlantskem oceanu.^[5]

V diplomaciji zahodnoevropskih držav so cesarstvo pogosto imenovali Visoka porta, kar pomeni visoka vrata. Naziv je nastal iz starega orientalskega običaja, da je vladar sprejemal goste in tuje diplomate pred mestnimi vrati ali pred vrati svoje palače. Naziv je imel tudi simboličen pomen in je jasno kazal na mejo med Evropo in Azijo.

Na Zahodu so ga imenovali tudi Turško cesarstvo oziroma Turčija, čeprav so prebivalci cesarstva zase in za svojo državo dosledno uporabljali nazive osmanski/Osman/Osmansko cesarstvo. Naziv Turek je imel v cesarstvu celo negativen prizvok.

Leta 1453 so Osmani osvojili Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul in ga razglasili za svojo prestolnico.^[6][7] Ko so med vladanjem Sulejmana Veličastnega (vladal od 1520 do 1566) osvojili obširna ozemlja ob vzhodnem Sredozemlju, je cesarstvo za nekaj stoletij postalo središče interakcij med Vzhodom in Zahodom.

Osmansko cesarstvo je bilo de facto ukinjeno 1. novembra 1922,^[8] de iure pa z lausannsko mirovno pogodbo 24. julija 1923.^[9] Nasledila ga je Republika Turčija, ki je bila uradno razglašena 29. oktobra 1923.^[10]

1. ↑ »Osmanski bankovec z arabskim napisom«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
2. ↑ Po letu 1800 so ta naziv uporabljali tako osmanski državljani kot uradniki. Pred letom 1800 se naziv na splošno ni uporabljal, nekateri dokumenti pa kažejo, da so osmansko državo imenovali tudi Osmanli devleti.
3. ↑ »A grammar of the Turkish language«. Pridobljeno 24. maja 2011.
4. ↑ »From the article on the Ottoman Empire in Oxford Islamic Studies Online«. Oxfordislamicstudies.com. 6. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2012. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
5. ↑ »Atlantik'te Türk Denizciliği«. Uradna spletna stran turške mornarice.
6. ↑ Glasse, Cyril (2003). New Encyclopedia of Islam. Rowman Altamira. str. 229.
7. ↑ Finkel, Caroline (2005). Osman's Dream. New York: Basic Books. str. 57.
8. ↑ Sultanat je bil ukinjen 1. novembra 1922. Zadnji sultan Mehmed VI. je Istanbul zapustil 17. novembra 1922.
9. ↑ Z lausannsko mirovno pogodbo, ki je bila podpisana 24. julija 1923, je bila za naslednico cesarstva razglašena in mednarodno priznana nova turška država s sedežem v Ankari, ki pa še ni bila republika.
10. ↑ »Celoten tekst Laussanske mirovne pogodbe (1923)«. Wwi.lib.byu.edu. Pridobljeno 26. avgusta 2010.