Plazmodezma

Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti^[1][2], ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic^[2] in celic nekaterih vrst alg. Omogočajo povezavo protoplastov, transport snovi in komunikacijo s pomočjo signalnih molekul. Plazmodezme so se razvile večkrat v evolucijskem razvoju rastlin^[3]; imajo jih denimo mnogi taksoni alg, kot so Charophyceae (parožnice ali parožničaste alge), Charales, Coleochaetales in Phaeophyceae (rjave alge), kot tudi vse kopenske rastline (mahovi, praprotnice, golosemenke in kritosemenke).^[4]

Za razliko od živalskih celic je vsaka rastlinska celica obdana s celično steno, ki sestoji iz polisaharidov. Dve sosednji celici poljubnega tkiva tako omejuje plast celične stene vsake celice, med njima pa se nahaja osrednja lamela, ki tvori zunajcelično plast iz pektinov in je pomemben del apoplasta. Celične stene so do neke mere prepustne za prehajanje snovi, po drugi strani pa so plazmodezme tiste, ki omogočajo neposreden in nadzorovan tok snovi med različnimi celicami in predstavljajo bistven element, ki omogoča simplastni tok (prenos snovi po protoplastih).^[5]

Obstajata dva glavna tipa plazmodezem, ki se med seboj razlikujeta po času nastanka; primarne plazmodezme se tvorijo med celično delitvijo, sekundarne plazmodezme pa se pojavijo kot povezava med dvema odraslima celicama.^[5] Tudi v živalskih celicah je nekaj podobnih struktur, ki služijo približno enakim funkcijam (denimo medcelični stiki).^[6] Plastidi rastlinskih celic se povezujejo s pomočjo tvorbe tako imenovanih stromul.^[7]

1. ↑ Sager, Ross E.; Lee, Jung-Youn (1. junij 2018). »Plasmodesmata at a glance«. Journal of Cell Science (v angleščini). Zv. 131, št. 11. doi:10.1242/jcs.209346. ISSN 0021-9533. PMID 29880547.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Oparka, K. J. (2005). Plasmodesmata. Oxford, UK: Blackwell Pub. ISBN 978-0-470-98857-2. OCLC 184983421.
3. ↑ Popper, Zoë A.; Michel, Gurvan; Hervé, Cécile; Domozych, David S.; Willats, William G. T.; Tuohy, Maria G.; Kloareg, Bernard; Stengel, Dagmar B. (2011). »Evolution and diversity of plant cell walls: from algae to flowering plants«. Annual Review of Plant Biology. Zv. 62. str. 567–590. doi:10.1146/annurev-arplant-042110-103809. ISSN 1545-2123. PMID 21351878.
4. ↑ Graham, Linda E.; Cook, Martha E.; Busse, James S. (25. april 2000). »The origin of plants: Body plan changes contributing to a major evolutionary radiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences (v angleščini). Zv. 97, št. 9. str. 4535–4540. doi:10.1073/pnas.97.9.4535. ISSN 0027-8424. PMID 10781058. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2021. Pridobljeno 31. decembra 2020.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Traas, Jan; Vernoux, Teva (29. junij 2002). »The shoot apical meristem: the dynamics of a stable structure«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences. Zv. 357, št. 1422. str. 737–747. doi:10.1098/rstb.2002.1091. ISSN 0962-8436. PMC 1692983. PMID 12079669.
6. ↑ Alberts, Bruce; Lewis, Julian; Raff, Martin; Roberts, Keith (2002). Molecular biology of the cell (4. izd.). New York: Garland Science. ISBN 0-8153-3218-1. OCLC 48122761.
7. ↑ Gray, J. C.; Sullivan, J. A.; Hibberd, J. M.; Hansen, M. R. (Maj 2001). »Stromules: Mobile Protrusions and Interconnections Between Plastids«. Plant Biology. Zv. 3, št. 3. str. 223–233. doi:10.1055/s-2001-15204. ISSN 1435-8603.