Pompidoujev center

Pompidoujev center Centre Georges Pompidou
Splošni podatki
Tip	Kulturni center
Arhitekturni slog	Modernistična arhitektura / Visokotehnološka arhitektura
Lokacija	Pariz, Francija
Koordinati	48°51′38.311″N 2°21′8.082″E / 48.86064194°N 2.35224500°E / 48.86064194; 2.35224500
Dokončano	1971–1977
Tehnični podatki
Strukturni sistem	Jeklena nadgradnja z armirano betonskimi ploščami
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Renzo Piano, Richard Rogers in Gianfranco Franchini
Strukturni inženir	Arup Group Limited
Servisni inženir	Arup Group Limited
Spletna stran
www.centrepompidou.fr/en/

Pompidoujev center (fr. Centre Pompidou, francoska izgovorjava: ​[sɑ̃tʁ pɔ̃pidu]), natančneje Centre national d'art et de culture Georges-Pompidou, Narodni center umetnosti in kulture Georges Pompidou), je kompleksna zgradba v predelu Beaubourg v 4. pariškem okrožju, blizu Les Halles, ulice Montorgueil in Maraisa. Zasnoval ga je arhitekturni tim Richarda Rogersa, Su Rogers, Renza Piana in Gianfranca Franchinija v slogu visokotehnološke arhitekture.^[1]

V njem je javna informacijska knjižnica, velika javna knjižnica, Narodni muzej moderne umetnosti, ki je največji muzej moderne umetnosti v Evropi in IRCAM, center za glasbene in akustične raziskave. Zaradi svoje lokacije je središče lokalno znano kot Beaubourg (IPA: [bobuʁ]).^[2][3][4] Imenuje se po Georgesu Pompidouju, predsedniku Francije od leta 1969 do 1974, ki je naročil gradnjo, uradno pa jo je odprl 31. januarja 1977 predsednik Valéry Giscard d'Estaing.

Center je imel leta 2021 1,5 milijona obiskovalcev, kar je 65 odstotkov več kot leta 2020, a precejšen upad kot leta 2019 zaradi zaprtja zaradi pandemije COVID-a. Od leta 1977 ga je obiskalo več kot 180 milijonov obiskovalcev, leta 2013 pa več kot 5.209.678 obiskovalcev, vključno s 3.746.899 obiskovalci muzeja.

Skulptura Horizontal Alexandra Calderja, samostoječi mobilnik, visok 7,6 m, je bila postavljena pred Center Pompidou leta 2012.

1. ↑ Hall, Jane (Writer on architecture) (16. oktober 2019). Breaking ground : architecture by women. London. str. 161. ISBN 978-0-7148-7927-7. OCLC 1099690151.
2. ↑ Gignoux, Sabine (4 March 2015). "Serge Lasvignes, un nouvel énarque à la tête de Beaubourg", La Croix. Arhivirano 23 July 2015 na Wayback Machine..
3. ↑ Bommealer, Claire (5 March 2015). "Pompidou: Serge Lasvignes s'explique, Fleur Pellerin assume", Le Figaro. Arhivirano 23 July 2015 na Wayback Machine..
4. ↑ Rossellini, Roberto. Beaubourg, centre d'art et de culture, 1977 au cinéma