Portugalska

Portugalska republika República Portuguesa
Zastava Grb
Himna: A Portuguesa
Lega Portugalske (temno zelena) - na Evropski celini (siva) - v Evropski uniji (svetlo zelena)
Glavno mesto	Lizbona 38°46′N, 9°11′W
Uradni jeziki	portugalščina1
Demonim(i)	Portugalec, Portugalka
Vlada	polpredsedniška republika
• predsednik:	Marcelo Rebelo de Sousa
• predsednik vlade:	Luís Montenegro
oblikovanje
• ustanovitev (prva grofija)	868
• Ponovna ustanovitev (druga grofija)	1095
• Bitka pri São Mamede, suverenost	24. junij 1128
• Portugalska kraljevina	25. julij 1139
• Pogodba iz Zamore, priznanje	5. oktober 1143
• Manifestis Probatum, papeško priznanje	23. maj 1179
• Portugalska obnovitvena vojna, obnova	1. december 1640
• Revolucija 5. oktobra 1910, republika	5. oktober 1910
• Nageljnova revolucija, demokratizacija	25. april 1974
• portugalska ustava – današnja ustava	25. april 1976
• Pristop k Evropski uniji	1. januar 1986
Površina
• skupaj	92.212[1] km2 (109.)
• voda (%)	0,5
Prebivalstvo
• ocena 2022	10.467.366[2] (89.)
• popis 2021	10.343.066[3]
• gostota	114/km2 (87.)
BDP (ocena 2023)[4]
• skupaj (nominal.)	276,4 milijarde $ (49.)
• skupaj (PKM)	465,1 milijarde $ (50.)
• na preb. (nominal.)	26.879 $ (41.)
• na preb. (PKM)	45.227 $ (42.)
Gini (2020)	31,2[5] srednji
HDI (2021)	0,866[6] zelo visok · 38.
Valuta	evro (€)2 (EUR)
Časovni pas	UTC ±0 (WET3)
• poletni	UTC +1 (WEST)
Klicna koda	+351
Internetna domena	.pt4
Leta 1999 (Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro) je bila uradno priznana še mirandeščina, ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine Miranda do Douro.[7] Priznan je tudi portugalski znakovni jezik. pred 1999: portugalski eskudo. Azori: UTC-1; UTC poleti. Uporablja se tudi vsem državam članicam Evropske unije skupna domena .eu.

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na Atlantski ocean ter na severu in vzhodu na Španijo, edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je portugalščina. Glavno in največje mesto je Lizbona.

Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in keltska ljudstva, obiskovali so jih Feničani, Kartažani, stari Grki in vladali Rimljani, ki so jim sledili vpadi Svebov in vizigotskih germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del Al Andaluza. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko Rekonkvisto. Katoliška grofija Portucale, ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).^[8]

V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski imperij, s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.^[9] V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo Brazilija (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastiljo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so potres v Lizboni leta 1755, okupacija države med napoleonskimi vojnami in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.^[10] Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834.

Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim Estado Novo. Demokracija je bila obnovljena po revoluciji nageljnov (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja Macaa Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini.

Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.^[11] Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,^[12] svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav.

1. ↑ (portugalsko)»Superfície Que municípios têm maior e menor área?«. Pordata. Pridobljeno 17. novembra 2020.
2. ↑ »População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022«. ine.pt. Instituto Nacional de Estatística (Portugal). Pridobljeno 15. junija 2023.
3. ↑ »Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década«. Statistics Portugal - Web Portal. 23. november 2022. Pridobljeno 23. novembra 2022.
4. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2023.
5. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income«. Eurostat. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 21. junija 2022.
6. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
7. ↑ The Euromosaic study, Mirandese in Portugal, europa.eu - spletna stran Evropske komisije, pridobljeno januarja 2007.
8. ↑ Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, Nation and identity in contemporary Europe, p. 145, Routledge, 1996, ISBN 0-415-12313-5
9. ↑ Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481
10. ↑ »The World Factbook«. cia.gov. Pridobljeno 14. septembra 2015.
11. ↑ »World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven« (PDF). imf.org. 8. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. aprila 2014. Pridobljeno 20. aprila 2021.
12. ↑ »Democracy Reports | V-Dem«. www.v-dem.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2019. Pridobljeno 14. julija 2019.