Rudarstvo

Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča. Črpa naravne zaloge rudnin, kovin in zemljin, v širšem smislu pa tudi nafto, zemeljski plin ali geotermalno vodo. Zaloge zajemajo vsa že odkrita nahajališča rud ter rudišča, do katerih pridemo z razvojem tehnologije in tudi neodkrite zaloge kovin, polkovin in dragocenih redkih zemljin. Rude vključujejo tudi premog, poldrage kamne in drage kamne, skrilavec in apnenec, gramoz, glino, kredo ter dimenzijski kamen.^[1] Zaloge so v veliki večini neobnovljive, saj je časovni obseg nastanka bistveno daljši od časovnega razpona porabe (rudarjenja, črpanja) zalog. Za snovi, ki jih ne moremo ustvariti v laboratoriju je rudarstvo ključnega pomena. Načini rudarjenja so odvisni od koncentracije rudnine, globine in vrednosti nahajališča. V primeru debelih žil je ekonomično najbolj ugoden rudniški jašek. Če je ruda manjše vrednosti v širokih in debelih koncentracijah blizu površja, izkop poteka v dnevnem kopu. Zlato se ne izkopava v običajnem postopku, ampak se ga izpira na rečnih obrežjih ali v rečnih koritih.
Rudarstvo in izkoriščanje naravnih zalog ima velik vpliv na državno rast in razvoj. Rudninsko bogata ozemlja usmerjajo in nadzorujejo tržne niše in s tem vplivajo na odločitve na svetovni ravni. Slovenija spada med rudninsko revnejše države, zato na svetovnih trgih nima pomembne vloge. Primarni cilj rudarskega plana države je izkoriščanje rudnin in mineralov z pravilom dostopnosti prihodnjim generacijam. Rudarski posegi med in po izvajanju aktivnosti slabo vplivajo na okolje, zato ima večina držav predpise o vplivih rudnikov na okolje. Po zaprtju rudnika je okolje rehabilitirano z zasutjem dnevnega kopa ali vrnjeno v prvotno stanje z gradacijo okolja. Danes se analizirajo tudi že izkoriščena nahajališča o potencialnih zaslužkih, saj so zaradi nizkih stopenj recikliranja nekaterih kovin odlagališča bolj nasičena z kovinami kot izvorni rudniki kovin.^[2][1] V Republiki Sloveniji je gospodarjenje z minerali in rudninami določeno z Državno rudarsko strategijo, ki določa cilje, usmeritve in usklajeno raziskovanje ter rudarjenje surovin.^[3]

1. ↑ ^{1,0 1,1} »Rudarstvo v Sloveniji zamira«. Slovenec. Inštitut dr. Antona Korošca (INAK). 23. julij 2020. Pridobljeno 4. decembra 2020.
2. ↑ »Mineralne surovine; Iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin«. Portal GOV.si. Ministrstvo za infrastrukturo. 3. december 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2021. Pridobljeno 3. decembra 2020.
3. ↑ »Ministrstvo za infrastrukturo, Portal Energetika«. Ministrstvo za infrastrukturo, Portal Energetika. Ministrstvo za infrastrukturo RS. 18. oktober 2018. Pridobljeno 3. decembra 2020.