Back Tsaredom Rusland Afrikaans روسيا القيصرية Arabic روسيا القيصريه ARZ Zarato rusu AST Çar Rusiyası Azerbaijani تزار روسیهسی AZB Рус батшалығы Bashkir Маскоўская дзяржава Byelorussian Маскоўская дзяржава BE-X-OLD Руска държава Bulgarian
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Rusko carstvo Царство Русcкое Carstvo Ruskoje | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1547–1721 | |||||||||
.svg) zastava
 grb
| |||||||||
 rusko ozemlje leta 1500, 1600, 1700 | |||||||||
| Glavno mesto | Moskva (1547–1712) Sankt Peterburg (1712–1721) | ||||||||
| Skupni jeziki | ruščina | ||||||||
| Religija | vzhodna pravoslavna cerkev | ||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||
| car | |||||||||
• 1547–1584 | Ivan IV. (first) | ||||||||
• 1682–1721 | Peter I. (last) | ||||||||
| Zakonodajalec | zemski sobor | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• kronanje Ivana IV. | 16. januar 1547 | ||||||||
| 1598–1613 | |||||||||
| 1654–1667 | |||||||||
| 1700–1721 | |||||||||
• mir v Nystadtu | 10. september 1721 | ||||||||
• proglasitev ruskega imperija | 22. oktober 1721 | ||||||||
| Prebivalstvo | |||||||||
• 1500[1] | 6.000.000 | ||||||||
• 1600[1] | 14.000.000 | ||||||||
| Valuta | rubelj | ||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Rusija Ukrajina Belorusija Kazahstan | ||||||||
Rusko carstvo, mnogonarodnostna monarhije pod vodstvom ruskih carjev (1547–1721).
Rusko monarhijo obravnavamo kot carstvo od leta 1547, ko se je moskovski veliki knez Ivan IV. proglasil za ruskega carja. Rusija si je v njegovem času podvrgla Kazanski in Astrahanski kanat, ni pa bila uspešna v vojni s Poljsko-Litvo in Švedsko (livonska vojna), ki jo je obremenjevala kar 25 let (1558-83). Ivan IV. je napredne notranje reforme iz prvih let razvrednotil z neuravnovešenim vedenjem in strahovlado v drugi polovici vladanja. Ko je kmalu po njegovi smrti dinastija Rurikidov izumrla, se je v Rusiji razplamtel boj za carski prestol, v katerega so se vmešali tudi Švedi in Poljaki. Navsezadnje so domoljubni Rusi na pobudo neplemiških voditeljev vendarle našli dovolj moči, da so iz vseh slojev zbrali vojsko, ki je iz Kremlja pregnala Poljake in osvobodila Moskvo. Vseruski zemski sobor je za novega carja soglasno izvolil Mihaela Romanova in s tem pripeljal na oblast dinastijo Romanovih.
Romanovi so s pomočjo birokracije vzpostavili močno centralno oblast. Kmeta so dokončno priklenili na zemljo. Rusija je v sklop cesarstva sprejela Zaporoške kozake in z njihovo vojaško močjo na svoji strani začeli vojno s Poljsko-Litvo. Vmes se je spopadla tudi s Švedsko. Mir s Poljsko-Litvo ji je prinesel ozemlja vzhodno od Dnepra in Kijev.
Rusija se je ponovno znašla v dinastični krizi po smrti bolehnega carja Fjodora III., ko se je oblasti za nekaj let polastila njegova častihlepna sestra Sofija. A spopad med njo in njenim polbratom Petrom, ko je ta postal polnoleten, se je izšel v korist slednjega. Peter I. je Rusijo odprl Evropi, jo moderniziral in se po zmagi v veliki severni vojni proti Švedski oklical za imperatorja. Odtlej govorimo o Ruskem imperiju.
- ↑ 1,0 1,1 Population of Russia Arhivirano 2018-01-08 na Wayback Machine.. Tacitus.nu (2008-08-30). Retrieved on 2013-08-20.
© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search