Slovenci

Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi sklici na zanesljive vire. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. (september 2022)

Slovenci

Trubar Vega Prešeren Slomšek Ažbe Cankar Maister Potočnik Stefan Korošec Kocbek Drnovšek Žižek Jančar Štukelj Majdič Maze Kobilca Pahor Kveder Bratuž Gregorčič Plečnik Župančič Makarovič Rebula Dončić Novak Pogačar
Regije z večjim številom pripadnikov
Slovenija:    1,726,400 (2020)[1]
ZDA	176.691 (2000)[2]
Italija	83.000 - 100.000 (ocena)[3]
Kanada	35.940[4]
Argentina	30.000 (ocena)[5]
Avstrija	24.855[6]
Nemčija	21.759 (2003)[7]
Avstralija	20.000 (1999)[8]
Hrvaška	13.173 (2001)[9]
Srbija	5.104 (2002)[10]
Švedska	4.000 (ocena)[11]
Francija	4.000 (ocena)[11]
Madžarska	3.025[12]
Urugvaj	2.000 - 3.000 (ocena)[11]
Švica	1.601[13]
Belgija	1.500 (ocena)[11]
Brazilija	1.500 (ocena)[11]
Nizozemska	1.000 - 2.000 (ocena)[14]
Venezuela	1.000 (ocena)[11]
Severna Makedonija	403 (1994)[11]
Čile	200 (ocena)[11]
Južna Afrika	100 (ocena)[11]
Jeziki
slovenščina
Religija
Rimokatoličani (59,6 %), protestanti (1,0 %), drugo (39,4 %).[15]
Sorodne etnične skupine
Zahodni in Južni Slovani, ostali srednjeevropski narodi, posebej Hrvati kajkavci

Slovenci [slovénci] so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona),^[16] v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 2.095.861 (26. maj 2020) prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina v Italiji šteje po oceni okoli 100.000 pripadnikov.

Slovenci sodijo v najbolj severozahodno skupino Južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

1. ↑ »Census 2002«. Stat.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2017.
2. ↑ [1]
3. ↑ Kavrečič, Petra (2008). Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. Koper, Trst: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI. COBISS 1496275.
4. ↑ Ethnic origin^{[mrtva povezava]}. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.
5. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. avgusta 2006. Pridobljeno 22. avgusta 2006.
6. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. maja 2005. Pridobljeno 12. maja 2005.
7. ↑ [2]
8. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2011. Pridobljeno 14. avgusta 2006.
9. ↑ »Population by ethnicity, census 2001«. Državni zavod za statistiko, Hrvaška. Pridobljeno 12. julija 2007.
10. ↑ »Population by national or ethnic groups by Census 2002« (PDF). Statistični urad Republike Srbije. Pridobljeno 12. julija 2007.
11. ↑ ^{11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8} Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
12. ↑ »Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001«. Osrednji statistični urad Madžarske. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2011. Pridobljeno 12. julija 2007.
13. ↑ [3]
14. ↑ [4]
15. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. junija 2022. Pridobljeno 30. maja 2023.
16. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2007. Pridobljeno 14. avgusta 2006.