Srednja Evropa

Različni pogledi na Srednjo Evropo

Srednja Evropa po podatkih The World Factbook (2009),^[1] Encyclopædia Britannica, in Brockhaus Enzyklopädie (1998). Obstajajo še številne druge opredelitve in stališča.

Kulturne meje Evrope po mnenju Stalnega odbora za zemljepisna imena, Nemčija. Na zemljevidu sta prikazana dva različna načina določanja meje, ki se prekrivata.^[2]

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo,^[3][4] ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.^[a] Pojem se je pojavil v 19. stoletju, njegovo zgodovino pa pomembno zaznamuje tridesetletna vojna med katolicizmom in protestantizmom.^[15]

Obsega večino nekdanjih ozemelj Svetega rimskega cesarstva in sosednjih kraljevin Poljske in Madžarske. Madžarska in deli Poljske so pozneje postali del habsburške monarhije, ki je prav tako pomembno zaznamovala zgodovino Srednje Evrope. Za razliko od zahodnoevropskih (Portugalska, Španija itd.) in vzhodnoevropskih (Rusija) držav srednjeevropski narodi zaradi svoje notranjosti in drugih dejavnikov niso nikoli imeli omembe vrednih kolonij (čezmorskih ali sosednjih). Pogosto se trdi, da je bilo prav pomanjkanje prvotnih čezmorskih kolonij Nemčije eden od glavnih vzrokov za nastanek prve in druge svetovne vojne.

Po drugi svetovni vojni je bila Srednja Evropa razdeljena z železno zaveso (kot so se dogovorili veliki trije na Jaltski in Potsdamski konferenci) na dva dela, kapitalistični zahodni blok in komunistični vzhodni blok. Berlinski zid je bil eden najvidnejših simbolov teh umetnih in prisilnih delitev. Stalin se je zavzemal za vzpostavitev »sovjetskega 'področja vpliva' v Srednji Evropi, začenši s Poljsko, da bi Sovjetski zvezi zagotovil geopolitično ločilno območje med njo in zahodnim kapitalističnim svetom«.^[16]

Srednja Evropa se je konec 20. in v začetku 21. stoletja začela »strateško prebujati«^[17] s pobudami, kot so Srednjeevropsko obrambno sodelovanje, Srednjeevropska pobuda, Centrope in Višegrajska skupina. To prebujenje so sprožili pisatelji in drugi intelektualci, ki so prepoznali družbeno paralizo razpadajočih diktatur in se čutili prisiljene spregovoriti proti sovjetskemu zatiranju.^[18]

Vse srednjeevropske države so po indeksu človekovega razvoja trenutno uvrščene na seznam »zelo visoko razvitih«.

1. ↑ »The World Factbook: Field listing – Location«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2011. Pridobljeno 3. maja 2009.
2. ↑ Jordan, Peter (2005). »Großgliederung Europas nach kulturräumlichen Kriterien« [The large-scale division of Europe according to cultural-spatial criteria]. Europa Regional. Leipzig: Leibniz-Institut für Länderkunde (IfL). 13 (4): 162–173. Pridobljeno 21. januarja 2019 – prek Ständiger Ausschuss für geographische Namen (StAGN).
3. ↑ Lecture 14: The Origins of the Cold War. Historyguide.org. Retrieved 29 October 2011.
4. ↑ »Central Europe –The future of the Visegrad group«. The Economist. 14. april 2005. Pridobljeno 7. marca 2009.
5. ↑ Ágh 1998, str. 2–8.
6. ↑ »Central European Identity in Politics – Jiří Pehe« (v češčini). Conference on Central European Identity, Central European Foundation, Bratislava. 2002. Pridobljeno 31. januarja 2010.
7. ↑ »Europe of Cultures: Cultural Identity of Central Europe«. Europe House Zagreb, Culturelink Network/IRMO. 24. november 1996. Pridobljeno 31. januarja 2010.
8. ↑ Comparative Central European culture. Purdue University Press. 2002. ISBN 978-1-55753-240-4. Pridobljeno 31. januarja 2010.
9. ↑ »An Introduction to Central Europe: History, Culture, and Politics – Preparatory Course for Study Abroad Undergraduate Students at CEU« (PDF). Budapest: Central European University. Fall 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. junija 2010.
10. ↑ Ben Koschalka – content, Monika Lasota – design and coding. »To Be (or Not To Be) Central European: 20th Century Central and Eastern European Literature«. Centre for European Studies of the Jagiellonian University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2001. Pridobljeno 31. januarja 2010.
11. ↑ »Ten Untaught Lessons about Central Europe-Charles Ingrao«. Habs burg Occasional Papers, No. 1. 1996. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2003. Pridobljeno 31. januarja 2010.
12. ↑ »Introduction to the electronic version of Cross Currents«. Scholarly Publishing Office of the University of Michigan Library. Pridobljeno 31. januarja 2010.
13. ↑ Cornis-Pope, Marcel; Neubauer, John (2004). History of the literary cultures of East–Central Europe: junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries, Volume 2. ISBN 9027234531.
14. ↑ »When identity becomes an alibi (Institut Ramon Llull)« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
15. ↑ Karl A. Sinnhuber, Central Europe: Mitteleuropa: Europe Centrale: An Analysis of a Geographical Term, Transactions and Papers 20 (1954), 20-21.https://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf
16. ↑ »The end of WWII and the division of Europe«. Pridobljeno 20. marca 2021.
17. ↑ »The Mice that Roared: Central Europe Is Reshaping Global Politics«. Der Spiegel. 26. februar 2006. Pridobljeno 31. januarja 2010.
18. ↑ »The tragedy of Central Europe«. Pridobljeno 20. marca 2021.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).