Stolnica Notre-Dame v Parizu

Notre-Dame de Paris
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Cathédrale Notre-Dame de Paris
48°51′11″N 2°20′59″E / 48.8530°N 2.3498°E / 48.8530; 2.3498
Kraj	Parvis Notre-Dame – trg Janeza Pavla II., Pariz, Francija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Spletna stran	www.notredamedeparis.fr
Zgodovina
Status	stolnica
Arhitektura
Funkcionalno stanje	neznano (poškodovana v požaru)
Slog	francoska gotska arhitektura
Začetek gradnje	1163 (1163)
Konec gradnje	1345 (1345)
Lastnosti
Dolžina	128 m
Širina	48 m
Št. zvonikov	2
Višina zvonika	69 m
Št. zvonikov	1 (uničen v požaru)
Višina zvonika	(nekdaj)[1] 90 m (300 ft)
Zvonovi	10
Uprava
Nadškofija	Rimskokatoliška nadškofija v Parizu
Vodstvo
Nadškof	Michel Aupetit
Rektor	Patrick Jacquin
Dekan	Patrick Chauvet
Laiki
Zborovodja	Sylvain Dieudonné[2]
Monument historique
Uradno ime: Cathédrale Notre-Dame de Paris
Tip	Cathédrale
Razglasitev	1862[3]
evid. št.	PA00086250

Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in ločnih opornikov, velikih in barvitih rozetnih oken ter realizma in obilja kiparskega okrasja.^[4]

Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 90. letih 18. stoletja so med francosko revolucijo poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi za francoskega cesarja kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. Temu je sledil obsežen projekt obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenit koničast zvonik. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Marijine himne Magnificat proslavili osvoboditev Pariza. V 60. letih 20. stoletja so cerkev očistili saj in umazanije ter ji vrnili prvotno barvo. Ponovno čiščenje in obnovo so opravili v 90. letih.^[5] Stolnica je leta 2013 praznovala svojo 850. obletnico.

Notredamska stolnica je med najbolj poznanimi simboli ne le mesta, temveč vsega francoskega naroda. Navdihnila je številna umetniška dela, npr. že omenjeni Hugojev roman Notredamski zvonar. V njej ima katedro pariški nadškof. Vsako leto jo obišče 12 milijonov ljudi, s čimer je najbolj obiskan kulturni spomenik v Parizu.^[6]

15. aprila 2019 je notredamsko stolnico zajel požar in jo močno poškodoval – zrušili sta se dve tretjini strehe in strešni jezdec, poleg tega pa je ogenj močno poškodoval rozetna okna.^[1] Številna umetniška dela v njej so bila na varnem, saj so jih že prej odstranili zaradi obnovitvenih del. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po požaru sporočil, da nameravajo sanirati škodo.^[7][8]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Breeden, Aurelien (15. april 2019). »Part of Notre-Dame Spire Collapses as Paris Cathedral Catches Fire«. The New York Times (v angleščini). Pridobljeno 15. aprila 2019.
2. ↑ »Musique Sacrée à Notre-Dame de Paris«. msndp.
3. ↑ Mérimée database 1993
4. ↑ Ducher 1988, str. ;46–62. sfn error: no target: CITEREFDucher1988 (pomoč)
5. ↑ »History of the Construction of Notre Dame de Paris« (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2018. Pridobljeno 15. aprila 2019.
6. ↑ »Paris facts«. Paris Digest. 2018. Pridobljeno 15. septembra 2018.
7. ↑ »Notre-Dame cathedral engulfed by fire«. BBC News (v angleščini). 15. april 2019. Pridobljeno 15. aprila 2019.
8. ↑ »The Latest: French leader vows to rebuild damaged Notre Dame«. AP News. 15. april 2019. Pridobljeno 15. aprila 2019.