Tirint

Tirint Τίρυνς Τίρυνθα
Pogled na citadelo v Tirintu s kiklopskim zidovjem
Tirint Geografska lokacija: Grčija
Lokacija	Argolida, Grčija
Koordinati	37°35′58″N 22°47′59″E / 37.59944°N 22.79972°E / 37.59944; 22.79972
Tip	naselje
Zgodovina
Obdobje	Bronasta doba
Kulture	Antična Grčija
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns
Tip	Kulturno
Kriterij	i, ii, iii, iv, vi
Razglasitev	1999 (23rd session)
Evid. št.	941
država	Grčija
Regija	Evropa in Severna Amerika

Tirint (starogrško Τίρυνς, grško Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.

Tirint je bil utrjeno gradišče, ki sega sedem tisoč let nazaj, še v čas pred začetkom bronaste dobe. Višek je dosegel med 1400 in 1200 pr. n. št., ko je bil eno najpomembnejših središč mikenskega sveta in zlasti Argolide. Njegove najpomembnejše značilnosti so palača, njegovi kiklopski predori in zlasti njegovo zidovje, ki je dalo mestu homerski pridevek »mogočno obzidan Tirint«. V starih časih je bilo mesto povezano z miti, ki so obkrožali Herakleja, nekateri viri ga navajajo kot njegov rojstni kraj.^[1]

Slavni megaron palače v Tirintu ima veliko sprejemno dvorano, glavno sobo, ki je imela prestol postavljen proti desni steni, in osrednje ognjišče, ki meji na štiri minojske lesene stebre, ki so se uporabljali kot nosilci za streho. Dve od treh sten megarona sta bili vključeni v arhaični tempelj Here.

Mesto je zatonilo na koncu mikenskega obdobja in je bilo popolnoma zapuščeno v času Pavzanijevega obiska v 2. stoletju n. št. To najdišče je izkopaval Heinrich Schliemann med letoma 1884 in 1885. Zdaj ga izkopavajo arheologi Nemškega arheološkega inštituta v Atenah in Univerze v Heidelbergu. Leta 1300 pred našim štetjem sta imela trdnjava in nižje mesto 10.000 prebivalcev, mesto se je raztezalo na 20 do 25 hektarjih. Kljub uničenju palače 1200 pr. n. št. je prebivalstvo mesta nadaljevalo rast in je 1150 pr. n. št. že štelo 15.000 ljudi.^[2][3][4]

Tirint je od leta 1999 na seznamu Unescove svetovne dediščine.^[5]

1. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2002. Pridobljeno 6. decembra 2015.
2. ↑ Yasur-Landau, Assaf (16. junij 2014). The Philistines and Aegean Migration at the End of the Late Bronze Age. Cambridge University Press. ISBN 9781139485876 – prek Google Books.
3. ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns«.
4. ↑ Ring, Trudy; Salkin, Robert M.; Boda, Sharon La (1. januar 1994). International Dictionary of Historic Places: Southern Europe. Taylor & Francis. ISBN 9781884964022 – prek Google Books.
5. ↑ »Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns«. UNESCO World Heritage Convention. United Nations Educational Scientific and Cultural Organization. Pridobljeno 27. novembra 2022.