Ukrajina

Ukrajina Україна
Zastava Grb
Himna: Ще не вмерла України і слава, і воля (Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja) (»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)
Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo) (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo)
Glavno mesto	Kijev 50°27′N, 30°30′E
Uradni jeziki	ukrajinščina
Etnične skupine (2001)	77,8 % Ukrajincev 17,3 % Rusov   4,9 % drugih[1]
Demonim(i)	Ukrajinec, Ukrajinka
Vlada	unitarna polpredsedniška republika
• predsednik:	Volodimir Zelenski
• predsednik vlade:	Denis Šmigal
• predsednik vrhovne rade	Ruslan Stefančuk
Zakonodajalec	Vrhovna rada
Ustanovitev
• Kijevska Rusija	8821
• Gališko-volinska kneževina	1199
• Kozaški hetmanat	1649
• Ukrajinska ljudska republika	17. marec 1917
• Zahodnoukrajinska ljudska republika	1. november 1918
• Ukrajinska SSR	30. december 1922
• Neodvisnost od Sovjetske zveze	24. avgust 19912
Površina
• skupaj	603.550 km2 (44.)
• voda (%)	7 %
Prebivalstvo
• ocena 2021[2]3	41.588.354 (33.)
• popis 2001[1]	48.457.102
• gostota	73,8/km2 (115.)
BDP (ocena 2023)3
• skupaj (nominal.)	173,41 mrd. $ (58.)
• skupaj (PKM)	474,77 mrd. $ (49.)
• na preb. (nominal.)	5225 $ (114.)
• na preb. (PKM)	14.303 $ (104.)
Gini (2020)	25,6[3]3 nizek
HDI (2021)	0,773[4]3 visok · 77.
Valuta	grivna (UAH)
Časovni pas	UTC +2 (EET)
• poletni	UTC +3 (EEST)
Klicna koda	380
Internetna domena	.ua
1 Starodavna država Kijevska Rusija je bila ustanovljena leta 882 na ozemlju današnje Ukrajine. S stališča zgodovinopiscev in ukrajinske vlade je njena državna ureditev zgodnja predhodnica ukrajinskega naroda.[5] 2 Referendum o neodvisnosti je potekal 1. decembra, 26. decembra je bila osamosvojitev uradno razglašena. Ukrajinska ustava je bila sprejeta 28. junija 1996. 3 Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola.

Ukrajina (ukrajinsko Україна, latinizirano: Ukrajina izgovorjava [ʊkrɐˈjinɐ] (poslušaj^ⓘ) je država v Vzhodni Evropi. Je druga največja država v Evropi za Rusijo^[6] s katero meji na vzhodu in severovzhodu.^[a] Na severu meji na Belorusijo; na zahodu na Poljsko, Slovaško in Madžarsko; na jugu na Romunijo in Moldavijo^[b]; in ima obalo vzdolž Azovskega in Črnega morja. Zajema okoli 600.000 km²,^[c] s približno 40 milijoni prebivalcev.^[7][8][d] Glavno in največje mesto države je Kijev. Uradni in državni jezik je ukrajinščina, večina ljudi pa tekoče govori tudi ruščino.^[9] Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je Volodimir Zelenski.

Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V srednjem veku je bilo območje središče vzhodnoslovanske kulture pod Kijevsko Rusijo, ki jo je dokončno uničila mongolska invazija v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s Poljsko-litovsko skupnostjo, Avstrijskim cesarstvom, Osmanskim cesarstvom in Ruskim carstvom. Kozaški hetmanat se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti vključilo Rusko cesarstvo. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v Galiciji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske. Po ruski revoluciji se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena Ukrajinska ljudska republika. Ta kratkotrajna država je bila na silo prestrukturirana v Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko, ki je leta 1922 postala ustanovna članica Sovjetske zveze (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času gladomora umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po paktu Ribbentrop-Molotov od Poljske priključila Zahodno Ukrajino. Nemška okupacija med drugo svetovno vojno je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po Ruski SFSR druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.

Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina unitarna republika s polpredsedniškim sistemom. Razglasila je nevtralnost^[10] in z Rusijo in drugimi državami CIS ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi partnerstvo z Natom. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika Viktorja Janukoviča o približevanju EU izbruhnilo množično protestno gibanje Evromajdan, ki je z Revolucijo dostojanstva preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo Krima in vojno v Donbasu začela Rusko-ukrajinsko vojno, ki je februarja 2022 s še trajajočo rusko invazijo v polnem obsegu, prerasla v največjo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.

Je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, OVSE, organizacije GUAM, Association Trio in Lublinskega trikotnika ter v procesu vstopa v EU.

1. ↑ ^{1,0 1,1} »Population by ethnic nationality, 1 January, year«. ukrcensus.gov.ua. Ukrainian Office of Statistics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2008. Pridobljeno 17. aprila 2010.
2. ↑ Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 5.
3. ↑ »GINI index (World Bank estimate) – Ukraine«. data.worldbank.org. Svetovna banka. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
5. ↑ »Kievan Rus«. The Columbia Encyclopedia. 2001–2005.
6. ↑ »Ukraine country profile«. BBC News (v britanski angleščini). 1. marec 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
7. ↑ »UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week«. AP NEWS (v angleščini). 3. marec 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
8. ↑ »Situation Ukraine Refugee Situation«. data2.unhcr.org. Pridobljeno 25. marca 2022.
9. ↑ Armitage, Susie (8. april 2022). »'Ukrainian has become a symbol': interest in language spikes amid Russia invasion«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 18. aprila 2022.
10. ↑ »Declaration of State Sovereignty of Ukraine«. Vrhovna rada Ukrajine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 24. decembra 2007.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).