Venezuela

Ta članek ima več težav. Prosimo, pomagajte ga izboljšati ali pa se o teh težavah posvetujte na pogovorni strani. Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Več informacij o tem boste morda našli na pogovorni strani. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite. Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. Prosimo, pomagajte ga izboljšati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izboljšajte njegovo postavitev. (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [razširi] na desni strani. Razlog za vključitev tega označevalca v tem članku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog=, npr: {{Wikificiraj|razlog=Vaš razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikioznačevalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge članke s pomočjo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za več informacij glej WP:POVEZAVA) in preverite, da vaše povezave kažejo, kakor ste pričakovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so večini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izboljšajte uvodni razdelek. Uredite naslove poglavij, kot je opisano v Slogovnem priročniku za postavitev strani. Dodajte infopolje, če je to za članek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje. Odstranite ta označevalec.

Bolivarska republika Venezuela República Bolivariana de Venezuela (špansko)
Zastava Grb
Geslo: Dios y Federación »Bog in federacija«
Himna: Gloria al Bravo Pueblo »Slava hrabremu ljudstvu«
Lega Venezuele; svetlo zeleno ozemlja, ki si jih država lasti, a jih ne nadzoruje
Glavno mesto	Caracas 10°30′N 66°55′W / 10.500°N 66.917°W / 10.500; -66.917
Uradni jeziki	španščina[b]
Etnične skupine (2011)[1]	51,6 % mesticev 43,6 % belcev 3,6 % črncev 1,2 % domorodcev
Religija (2012)[2]	91 % krščanstvo —71 % katolištvo —17 % protestantizem —3 % drugih denonimacij 8 % brezvernikov 1 % drugih
Demonim(i)	Venezuelec, Venezuelka
Vlada	federalna predsedniška republika
• Predsednik	Nicolás Maduro (sporno)
Zakonodajalec	Državni zbor
neodvisnost od Španije
• Razglašena	5. julij 1811
• od Gran Colombie	13. januar 1830
• Priznana	29. marec 1845
Površina
• skupaj	916445 km2 (32.)
• voda (%)	3,2 %
Prebivalstvo
• ocena 2021	28.199.867[3][4] (vlada) 28067000 (IMF)[5] (45.)
• gostota	33,74/km2 (144.)
BDP (ocena 2022)
• skupaj (nominal.)	43,546 milijarde USD[6] (94.)
• skupaj (PKM)	141,946 milijarde USD[6] (81.)
• na preb. (nominal.)	1.617 USD[6] (145.)
• na preb. (PKM)	5.273 USD[6] (159.)
Gini (2013)	44,8[7] srednji
HDI (2019)	0,711[8] visok · 113.
Valuta	venezuelski bolívar (VED)
Časovni pas	UTC −4 (VET)
Klicna koda	+58
Internetna domena	.ve

Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju. Površina meri 916.445 km², prebivalstvo Venezuele pa je bilo leta 2019 ocenjeno na 28 milijonov. Glavno mesto in največja urbana aglomeracija je mesto Caracas.

Kontinentalno ozemlje meji na severu na Karibsko morje in Atlantski ocean, na zahodu na Kolumbijo, Brazilijo na jugu, Trinidad in Tobago na severovzhodu in na vzhodu na Gvajano. Venezuelska vlada vztraja pri zahtevku proti Gvajani do Gvajane Esequibe. Venezuela je zvezna predsedniška republika, sestavljena iz 23 držav, glavnega okrožja in zveznih odvisnosti, ki pokrivajo venezuelske otoke na morju. Venezuela je med najbolj urbaniziranimi državami v Latinski Ameriki; velika večina Venezuelcev živi v mestih na severu in v glavnem mestu.

Ozemlje Venezuele je kolonizirala Španija leta 1522 kljub odporu avtohtonih ljudstev. Leta 1811 je postalo eno prvih špansko-ameriških ozemelj, ki je razglasilo neodvisnost od Špancev in je kot departma postalo del prve zvezne republike Kolumbije (zgodovinopisno znane kot Gran Colombia). Kot polnopravna suverena država se je ločila leta 1830. V 19. stoletju je Venezuela utrpela politične pretrese in avtokracijo, do sredine 20. stoletja pa je ostala pod prevlado regionalnih vojaških diktatorjev. Od leta 1958 je imela država vrsto demokratičnih vlad, kot izjema, kjer so večini regije vladale vojaške diktature, obdobje pa je zaznamovala blaginja. Gospodarski šoki v 1980. in 1990. letih so privedli do velikih političnih kriz in obsežnih družbenih nemirov, vključno s smrtonosnimi nemiri v Caracazu leta 1989, dvema poskusoma državnega udara leta 1992 in obsodbo predsednika zaradi obtožb o poneverbi javnih sredstev leta 1993. Propad zaupanja v obstoječe stranke se je izrazil na predsedniških volitvah leta 1998, ki so sprožile bolivarsko revolucijo, ki se je začela z ustavodajno skupščino leta 1999, na kateri je bila vsiljena nova ustava Venezuele. Vladno populistično politiko socialnega varstva so okrepile visoke cene nafte, ki so omogočile začasno povečanje socialnih izdatkov ter zmanjšanje ekonomske neenakosti in revščine v prvih letih režima, v 2010ih letih pa se je revščina spet okrepila. Venezuelske predsedniške volitve leta 2013 so bile zelo sporne, kar je povzročilo obsežne proteste, ki so sprožili še eno krizo po vsej državi, ki traja še danes.

Venezuela je država v razvoju in se uvršča na 113. mesto po indeksu človekovega razvoja. Ima največje znane zaloge nafte na svetu in je eden vodilnih svetovnih izvoznikov nafte. Prej je bila država nerazvita izvoznica kmetijskih surovin, kot sta kava in kakav, vendar je nafta hitro prevladala v izvozu in državnih prihodkih. Ekscesi in slaba politika sedanje vlade so privedli do propada celotnega venezuelskega gospodarstva. Država se bori z rekordno hiperinflacijo, pomanjkanjem osnovnih dobrin, brezposelnostjo, revščino, boleznimi, visoko umrljivostjo otrok, podhranjenostjo, hudim kriminalom in korupcijo. Ti dejavniki so povzročili venezuelsko migrantsko krizo, ko je več kot tri milijone ljudi pobegnilo iz države. Do leta 2017 je bila Venezuela razglašena za zamudno pri plačilih dolgov s strani bonitetnih agencij. Kriza v Venezueli je prispevala k hitremu slabšanju položaja človekovih pravic, vključno s povečanimi zlorabami, kot so mučenje, samovoljni zapor, izvensodni poboji in napadi na zagovornike človekovih pravic. Venezuela je članica OZN, OAS, UNASUR, ALBA, Mercosur, LAIA in OEI.

1. ↑ »Resultado Básico del XIV Censo Nacional de Población y Vivienda 2011 (Mayo 2014)« (PDF). ine.gov.ve. str. 29. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. avgusta 2019. Pridobljeno 8. septembra 2014.
2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani grumilla, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
4. ↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
5. ↑ »Report for Selected Countries and Subjects«. IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno 25. maja 2019.
6. ↑ ^{6,0 6,1 6,2 6,3} »Report for Selected Countries and Subjects: October 2021«. IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
7. ↑ »Income Gini coefficient«. undp.org. Program ZN za razvoj. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2010. Pridobljeno 21. septembra 2015. Arhivirano 2020-05-16 na Wayback Machine.
8. ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). Program ZN za razvoj. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.