Vladavina

Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev). Že od antike ta pojem povzema predvsem izvršilno oblast, le redko še del državne uprave, saj je uveljavljena razdelitev vej oblasti, a zgodovina pozna veliko odstopanj od teh teoretičnih predvidevanj. Filozofija, ki je predvidevala porazdelitev oblasti je nenazadnje nastala zaradi koncentracije oblasti v eni osebi ali eni državni funkciji. Veda, ki preučuje vladavine, je arhontologija.

Funkcije vlade so pobiranje davkov, ureditev proračuna, izvajanje in oblikovanje politik, imenovanje mirovnih, orožnih in reševalnih sil in njihovo financiranje in usposabljanje, urejanje odnosov zunaj države ali skupnosti, dejavnosti za oskrbo prebivalstva. Te funkcije se izvajajo glede na državno ureditev (ustava), nacionalne tradicije in razmišljanja prebivalcev skupnosti in državljanov glede tega kaj je država in kdo in na kakšen način jo upravlja. Pomemben dejavnik pri stabilnosti in trdnosti vlade so sami dejavniki, ki usmerjajo politično delovanje in omogočajo ali onemogočajo državne reforme. Prav tako pomemben dejavnik pa je tudi sporazum z mnogimi strokovnimi, interesnimi in gospodarskimi združenji, ki sestavljajo civilno družbo. S prenehanjem fevdalne ureditve je imetje zemlje postalo manj pomemben dejavnik pri gospodovanju. Z uvedbo prostega tržišča pa vedno manj nosi politično težo nacionalna pripadnost.

Vlada je podrejena različnim teoretičnim podlagam, na katerih je postavljena država/skupnost. Če državi vladajo sposobni (meritokracija), plemeniti (aristokracija), uradniki (birokracija) ali kateri drugi del prebivalstva, kateremu se še posebej zaupa, je izhodišče lahko tako pravno ali politično določeno. Tako lahko odločevalci (volivci, delegati, svetniki) ali zakonodajalci izbirajo med vladajočimi najbolj sposobne ali pa določajo samo vsebino države kot skupščina.