Zlato

Zlato, ₇₉Au

Zlato
Izgovarjava	IPA: [zlaˈtoː]
Videz	kovinsko rumeno
Standardna atomska teža Ar, std(Au)	7002196966570000000♠196,966570(4)[1]
Zlato v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ag ↑ Au ↓ Rg platina ← zlato → živo srebro
Vrstno število (Z)	79
Skupina	skupina 11
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1064,18 °C
Vrelišče	2970 °C
Gostota (blizu s.t.)	19,30 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	17,31 g/cm3
Talilna toplota	12,55 kJ/mol
Izparilna toplota	342 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,418 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.373 1.541 1.748 2.008 2.350 2.805
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, 0,[2] +1, +2, +3, +5 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,54
Ionizacijske energije	1.: 890,1 kJ/mol 2.: 1980 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 144 pm
Kovalentni polmer	136±6 pm
Van der Waalsov polmer	166 pm
Spektralne črte zlata
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	2030 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek	14,2 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	318 W/(m⋅K)
Električna upornost	22,14 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost	−28,0·10−6 cm3/mol (at 296 K)[4]
Natezna trdnost	120 MPa
Youngov modul	79 GPa
Strižni modul	27 GPa
Stisljivostni modul	180 GPa[5]
Poissonovo razmerje	0,4
Mohsova trdota	2,5
Trdota po Vickersu	188–216 MPa
Trdota po Brinellu	188–245 MPa
Številka CAS	7440-57-5
Zgodovina
Poimenovanje	iz latinščine aurum, pomeni zlato
Odkritje	Na Srednjem vzhodu (pred 6. tisočletjem pr. n. št.)
Simbol	"Au": iz lat. aurum
Najpomembnejši izotopi zlata
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 195Au sint. 186,10 d ε 195Pt 196Au sint. 6,183 d ε 196Pt β− 196Hg 197Au 100% stabilen 198Au sint. 2,69517 d β− 198Hg 199Au sint. 3,169 d β− 199Hg
Kategorija: Zlato prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Zlato je kemični element s simbolom Au (latinsko aurum) in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno. V čisti obliki je svetla, rahlo rdečkasto rumena, gosta, mehka, lahko kovna in gnetljiva kovina. Kemično je zlato prehodna kovina iz skupine 11. Je eden najmanj reaktivnih kemičnih elementov in v običajnih pogojih trdna snov. Zlato se pogosto pojavlja v elementarni obliki, kot kepe ali zrna, v skalah, v žilah in naplavinah. Pojavlja se v seriji trdnih raztopin z naravnim srebrom (kot elektrum), ki je naravna zlitina z drugimi kovinami, kot sta baker in paladij; najti je tudi v obliki mineralnih vključkov, na primer v piritu. Manj pogosto se pojavlja v mineralih v obliki zlatih spojin, pogosto s telurjem (teluridi zlata).

Zlato je odporno na večino kislin, čeprav se raztopi v aqua regia (mešanica dušikove kisline in klorovodikove kisline), pri čemer tvori topni tetrakloroavratni anion. Zlato ni topno v dušikovi kislini, ki raztaplja srebro in navadne kovine, lastnost, ki se že dolgo uporablja za prečiščevanje zlata in za dokazovanje prisotnosti zlata v kovinskih predmetih, kar je izvor izraza kislinski test. Zlato se topi tudi v alkalnih raztopinah cianida, kar se uporablja v rudarstvu in galvanizaciji. Zlato se topi v živem srebru in tvori amalgamske zlitine, vendar pri tem ne gre za kemično reakcijo.

Zlato je sorazmerno redek element ^[6][7], plemenita kovina, ki se je skozi zgodovino uporabljala za kovanje denarja, nakit in druge namene umetnosti. V preteklosti so zlati standard pogosto uporabili kot temelj za denarno politiko, vendar se v 30. letih zlati kovanci niso več kovali kot plačilno sredstvo; svetovni zlati standard so po letu 1971 zamenjale fiat valute.

Do leta 2019 je človek iz zemlje izkopal 197.576 ton zlata.^[8] To ustreza kocki z stranicami 21,7 metra. Od novega zlata gre približno 50% v nakit, 40% v naložbe in 10% v industrijo.^[9] Visoka voljnost in gnetljivost zlata, odpornost proti koroziji in večini drugih kemičnih reakcij ter prevodnost elektrike so privedle do dodatne uporabe v korozijsko odpornih električnih priključkih v vseh vrstah računalniških naprav (njegova glavna industrijska uporaba). Zlato se uporablja tudi pri zaščiti pred infrardečimi žarki, proizvodnji barvnega stekla, proizvodnji listov zlata in v zobozdravstvu. Nekatere zlate soli se v medicini še vedno uporabljajo kot protivnetna zdravila. Od 2017^[update] je največja svetovna proizvajalka zlata na svetu Kitajska s 440 tonami letno.^[10]

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Mézaille, Nicolas; Avarvari, Narcis; Maigrot, Nicole; Ricard, Louis; Mathey, François; Le Floch, Pascal; Cataldo, Laurent; Berclaz, Théo; Geoffroy, Michel (1999). »Gold(I) and Gold(0) Complexes of Phosphinine‐Based Macrocycles«. Angewandte Chemie International Edition. 38 (21): 3194–3197. doi:10.1002/(SICI)1521-3773(19991102)38:21<3194::AID-ANIE3194>3.0.CO;2-O. PMID 10556900.
3. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
5. ↑ Kelly, P. F. (2015). Properties of Materials. CRC Press. str. 355. ISBN 978-1-4822-0624-1.
6. ↑ Duckenfield, Mark (2016). The Monetary History of Gold: A Documentary History, 1660–1999. Routledge. str. 4. ISBN 9781315476124. Its scarcity makes it a useful store of value; however, its relative rarity reduced its utility as a currency, especially for transactions in small denominations.
7. ↑ Pearce, Susan M. (1993). Museums, Objects, and Collections: A Cultural Study. Smithsonian Books. str. 53. ISBN 9781588345172. Its scarcity makes it a useful store of value; however, its relative rarity reduced its utility as a currency, especially for transactions in small denominations. ... Rarity is, nevertheless, in itself a source of value, and so is the degree of difficulty which surrounds the winning of the raw material, especially if it is exotic and has to be brought some distance. Gold is, geologically, a relatively rare material on earth and occurs only in specific places which are remote from most other places.
8. ↑ »How much gold has been mined?«. gold.org. Pridobljeno 28. maja 2020.
9. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani oil-price.com-worlds-gold-consumption 2011, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
10. ↑ »Gold« (PDF). U.S. Geological Survey, Mineral Commodity Summaries. 2018.